Preden začnem tale za pisca malce nehvaležni, za ležernejšega poslušalca morda priročnejši letni popis, opravimo s formalnostmi: naj bo 2009 masivno kot včerajšnji glavobol (+ :***). Podobno kot lani in navkljub vztrajnemu izginjanju jasne ločnice, bomo popis razdelili na dve kategoriji – klubsko plesišče (plesna elektronska glasba) in vse izven tega. V prvo kategorijo sodijo primerki za katere obstaja velika verjetnost, da jih slišite na Smetnjakovih deponijah, za drugo katergorijo je ta verjetnost malce manjša, a ji pripada višja frekvenca zunaj definicijskega območja kluba. Za razliko od lanskega izbora, bomo tokrat izpostavili pet (tako ali drugače povezanih) aktov (in ne komadov), ki so najbolj zaznamovali preteklo leto. Prav tako se bomo letos izognili ordinalnemu rangiranju le-teh. Ponovno: gre za presek glasbenih preferenc prostosmetarske lože in niti najmanj za poiskus absolutnega vrednotenja glasbe. Začnimo s Smetnjakovim plesiščem; drugi del pride na vrsto v sledečih dneh.
Justice & Soulwax
Najprej si mi je zdelo malce smelo in kar preveč očitno izpostaviti francoske oz. belgijske gigante, a 2008 je videlo prodor omenjenih aktov v širši mainstream. Čeprav nisem čisto prepričan glede pros & cons slednjega, bi bilo pretenciozno reči, da niso tako glasbeni projektili kot oh-tako-rokenrol dokumentarci omenjenih zasedb močno doprinesli k prepoznavnosti scene (kar je verjetno a good thing).
Justice – Phantom Pt. II (Soulwax remiks)
The Bloody Beetroots
Maskirani glavi iz Benetk sta nedvomno odritje lanskega leta. Neutrudna v studiju (več kot 30 remiksov in brdo lastne produkcije samo v lanskem letu) in neukrotljiva za DJ pultom. Jacking elektro punku sta dodala prepotrebno muzikaličnost in proizvedla dramatično udarnost, ki opustoši sleherno plesišče.
The Bloody Beetroots – Cornelius
Danger
Naslednja maškara prihaja iz Marseilla in sliši na ime Danger. Čudežni dečko, ki je John-Carpeter-sint-linije a la Kavinsky spojil z nachoppanimi biti SebastiAna, se je kar se da pribljižal točki, ki iz stališča Smetnjaka predstavlja malodane vrhunec elektronske glasbe. Poleg nenadkriljivega zvočnega izraza francoski mladenič skrbi tudi vizualno plat live actov, ki je ravno prav spastična za Smetnjakovo plesišče (april 09!).
Breakbot, In Flagranti, Aeroplane, Holy Ghost!
DFA-powered disko virus, ki se je v lanskem letu dodobra razpasel, je okužil tudi Smetnjakove (nepo)slušne organe. Poleg njujorške založbe, ki je JFKja in Graingerja prisilila, da sta imenu njune skupine prištela 1979, so zgoraj navedeni štirje strici razlog, da je disko spet zabaven.
Strip Steve
Mlečnozobi Francoz je eden zanimivejših aktov založbe Boys Noize, ki je v 2008 na nek način prevzela primat Ed Bangerja (pustimo Mr. Oizojev Lambs Anger zaenkrat ob strani). Njegov Daft Punk – ish zvok napoveduje (¿sovpada z?) revivial housa v njegovi primarni obliki, seveda v primerno skompresirani, sfiltrirani in zdistorzirani formi.
Leave a Reply