V prepričanju, da do sedaj že vsi veste, kako se vršijo stvari na pustnem Smetnjaku, se bomo uvodnim vrsticam odpovedali na račun nekaj dodatnih besed o nekom, ki bi ga lahko opisali kot »nedvomno enega najbolj podivjanih talentov svoje generacije« – če mu ne bi s tem storili surove krivice.
Življenje Jacksona Fourgeauda se začne z njegovim rojstvom. Slednje se zgodi še ne 30 let nazaj, ko ga povije blues pevka Paula Moore. Jacksonova glasbena vzgoja se začne zgodaj: preden pri 15-ih zasede mamičin Atari, ima za seboj že nekajletno kariero bobnarja in kratko rave gabba obsesijo. Brezkončne ure prebite pred računalom dobijo obliko v prvem EP-ju, ki mu ga na založbi Pumpkin izda starejša sestra. Nato se opremi z Rolandom 909 in 303, Moog sinti in semplerjem, ter inhalira zvok filtriranega housea Daft Punkov in Cassiusa. V sorodni maniri nadaljuje tudi kot varovanec francoske založbe Sound of Barclay, kjer mu družbo delajo Modjo, Cerrone, Femi Kuti in kasneje Yuksek. E.P.-ja Sense Juice in Gourmet nakažeta Jacksonovo besno muzikaličnost ter nagnjenost k malodane bolestni produkcijski dodelanosti (nekje v tem času mlajšega kolega za učne ure zvočnega inženiringa poprosi Mr. Oizo). Po izdaji singla Utopia, ki ni nič manj kot elektronska poezija, ga revija Wire razglasi za »veliki up plesne glasbe«. Naslednja štiri leta se izolira od sveta. Vrne se s 14 pesmimi, ki jih Justice kasneje označita kot najvplivnejši album vseh časov: Smash. Nadžanrsko stvaritev Jackson opiše kot »orgijo stilov, psihedelično praznovanje konflikta«, Vice kot »a beautiful, soulful, fucked up masterpiece«, za »instantno klasiko« ga razglasi tudi Pitchfork, a se ta oznaka s časom izkaže za anderstejtment. Album patentira načopani sampling, ki ga kasneje za svojega vzameta prav Justice. Jackson zatem malce remiksa: Air, M83, Femi Kuti, Luke Vibert (oz. njegov projekt Moog Acid), nenazadnje ga za predelavo komada D.A.N.C.E. zaprosita tudi Justice. Dostavi jima 12-minutno »Do the JAHCB« epopejo, v katero vnese semple iz celotnega albuma Cross. V isti sapi Fourgeaud ne dovoljuje razstavljanja lastnih kompozicij – preveč časa porabi, da jih sestavi: »I want things to be definitive. I’m not for this ‘global material’«. Odpove se tudi sleherni promocijski aktivnosti, saj jo smatra za »neresnično«. Tik pred izdajo drugega albuma, ki ga kuje že štiri leta, ga iz njegove luknje povsem nepričakovano zbezlja Smetnjak: tudi Jackson je smet!
Leave a Reply