Ni ga na Liffe. Tetkasti klub organizacije-selekcije, le kaj naj bi Noé tu sploh počel?
Zaenkrat ostane pri tistem (tako ali tako ga lahko le v neskončno dohitevamo), kar Deleuze v Podobi-gibanju zapiše o povezavi Vertov-ameriški eksperimentalni film:
“Če namreč začnemo s trdnim stanjem, v katerem se molekule ne morejo prosto premikati (molarna oziroma človeška percepcija), preidemo nato v tekoče stanje, v katerem se molekule premikajo in polzijo druga skozi drugo, nazadnje pa dosežemo plinasto stanje, definirano s prosto potjo sleherne molekule. Morda bi se morali po sledeh Vertova napotiti prav tja, do zrna materije oziroma plinaste percepcije in onstran poteka. /…/
Utripajoča montaža: fotogram je izluščen onstran povprečne podobe, vibracija pa onstran gibanja /…/.
/…/ fotogram še zdaleč ni vrnitev k fotografiji, temveč prej – če sledimo Bergsonovi formuli – ustvarjalni princip k tisti fotografiji, ki je ‘posneta in razvita znotraj reči in za vsako točko prostora’.
/…/ narediti iz filma mašinsko razvrstitev podob-materij. Ostaja pa vprašanje, katera razvrstitev izjavljanja bi temu lahko ustrezala, saj je odgovor Vertova (komunistična družba) izgubil ves pomen. Je morda odgovor v drogi kot ameriški skupnosti? Droga deluje v tej smeri zgolj s perceptivnim eksperimentiranjem, v katerega vodi /…/.
Če sledimo iniciacijskemu programu Castanede, tedaj je naloga droge ustaviti svet, razvezati percepcije od ‘početja’, potemtakem senzorično-motorične percepcije nadomestiti s čistimi optičnimi in zvočnimi percepcijami; narediti vidne molekularne intervale, luknje v znakih, v oblikah, celo v vodi; v tako ustavljenem svetu pa skozi luknje v svetu narediti prostor hitrostnim črtam. Tak je program tretjega stanja podobe, plinaste podobe, onstran trdnega in tekočega: doseči ‘drugačno’ percepcijo, ki bo hkrati tudi že genetski element sleherne percepcije. Zavest-kamera se dviga do določila, ki ni več formalno ali materialno, temveč genetsko in diferencialno. Od realne definicije percepcije smo prešli h genetski definiciji.”
Keywords: Enter the Void, Gaspar Noé, Dziga Vertov, Gilles Deleuze
Leave a Reply