Besedna zveza “punk rock” pri nas označuje gibanje iz osemdesetih in danes služi kot sredstvo legitimiranja obstoječe kulturniške elite. Če je njenim predstavnikom v bendovskih uniformah z našitki na ramenih tedaj dejansko uspelo iztrgati drobec glasbene resnice, so njihove uniforme danes le še uniforme Policije. Eden namenov Smetnjakovega spodnjega (delovno-delujočega) prevoda je besedno zvezo osvoboditi Policijske prilastitve ter ji vrniti moč, ki ji jo podeljuje John Maus.
John Maus: Teze o punk rocku1
1.) Edino delujoče ime za glasbeni4 postopek resnice, ki se prične z Elvisom Presleyjem ter nadaljuje prek The Beatles, Sex Pistols in ostalih5, je “punk rock”.
2.) Punk rock je, kot vsaka resnica, (a) singularen6, (b) odprt vsem7, (c) brez biti8, (d) izvajan9 s subtrakcijo10, (e) oddajanje nezmožnosti totalitete11 (f) kršenje Policijskega reda12.
3.) Punk rock je, kot vsaka resnica, vrzel13 partikularne, imanentne situacije. Ta situacija je trenutno Globalni Kapitalizem14.
4.) Punk rock je, kot vsaka resnica, anarhističen15 v sledečem pomenu: daje se kot kršenje Policijskega reda.
5.) Poudarjanje razlike16 med momenti postopka resnice namesto singularnosti, po kateri se izvajajo in ki je njihova resnica, je tip vzdrževanja Policijskega reda.
6.) Punk rock je bil pogosto gizdalinski, vendar ni bil s17 poskakovanjem v bendovski uniformi z našitki na ramenih nikdar iztrgan niti najmanjši drobec glasbene resnice.
7.) Punk rock izvajati s subtrakcijo pomeni nad-koncentrirati (a) partikularnosti18 te situacije, (b) materialnost teh partikularnosti19 ter (c) pod-koncentrirati (subtrahirati) razlike med temi partikularnostmi s singularnostjo, ki se na ta način izvaja20.
8.) Čeprav ga v končni instanci ni mogoče zvesti na katerokoli partikularnost, ima punk rock nekaj opraviti z mladostjo21. (Hkrati nima nič opraviti z otročjostjo)22.
9.) O neresničnosti momenta običajno priča to, da ga reprezentira Policija. To pomeni: kolikor se ga npr. predvaja na radiu, o njem razpravlja v revijah, prodaja v trgovinah itd., potem verjetno ne gre za punk rock23.
10.) Kot subjekt katerekoli glasbene resnice je subjekt punk rocka fašistično antifašističen, ne tak kot »strpneži«, ki bi hinavsko prikrili svojo nestrpnost, tj. nestrpnost do nestrpnosti. Punkrocker, prek svojega momenta, absolutno sprejema absolutno zanikanje kakršnegakoli absoluta kot ustvarjalno ter tako porazi nihilista, ironika in/ali cinika, ki tega ne sprejemajo, temveč se pomirijo s prevlado zla na svetu.
11.) Lestvica za rangiranje dela ne obstaja; njegova samoidentiteta zasmehuje razsežnost “boljšega ali slabšega”24.
- (V nadaljevanju TPR). [↩]
- Michael Pisaro, Enajst tez o stanju nove glasbe, (po Alainu Badiouju), 2004, 2006, (v nadaljevanju PNG). [↩]
- Alain Badiou, 15 tez o sodobni umetnosti, 2003, (v nadaljevanju BSU). [↩]
- Punk rock je, kolikor se ga obravnava na tem mestu, glasbena resnica, tj. resnica singularnega načina poslušanja, ki mu pravimo “glasba”. Kot tak ni npr. ne resnica politike ne znanosti; niti ni resnica poezije ali kake druge umetnosti. [↩]
- Med subjekte te glasbene resnice štejejo: Madonna, Bob Dylan, Cabaret Voltaire, The Rolling Stones, Nirvana, Johnny Cash, Tangerine Dream, James Brown, The Pink Floyd, The Supremes, Amon Düül II, Bob Marley, Burzum, Mahmoud Ahmed, The Bee Gees, Technotronic, Grateful Dead, Duran Duran, The Beach Boys, Hall and Oates, Bon Jovi, Panda Bear, Govinda, Harry Merry, The Human League, Black Flag, Merle Haggard, Ariel Pink, Metallica, R. Stevie Moore itd. Sem ne štejejo le momenti s posnetih albumov, temveč tudi televizijskih programov in iz oglasov, videoiger, z neposnetih nastopov, iz džinglov, “glave” itd. [↩]
- tj. singularnost, absolutno singularna od vse ostale glasbene resnice, vključno z: glasbeno resnico Cagea in newyorške šole; glasbeno resnico ljudstev Akana in Ga; glasbeno resnico Schönberga in druge dunajske šole; glasbeno resnico jazza; glasbeno resnico Haydna in neoklasicizma; glasbeno resnico hindustanija; glasbeno resnico Bacha in baroka itd. [↩]
- “Odprt vsem” ne pomeni odprtih rok, pomeni univerzalen v naslavljanju. Situirana izkušnja punk rocka je vselej travmatična v pomenu, kot ga besedi daje psihoanaliza (prim., BSU: 2, 11; PNG: 4). [↩]
- “Brez biti” ni ne-bit, temveč to, kar si totaliteta biti/ne-biti ne more prilastiti. Je nekaj kakor sovraštvo brez objekta. To je nezmožnost, odložena obljuba; niti sovraštvo do vsega (kajti potem bi bil objekt vse) niti sovraštvo do ničesar (kajti punk rock sam je nekakšna oblika ničesar), temveč sovraštvo do izkrivljene konsistence objektov (prim., BSU: 1, 3, 5, 10, 13; PNG: 1). [↩]
- … ne s fuzijo (kombiniranjem ene glasbene resnice z drugo, npr. resnice punk rocka z resnico Cagea in newyorške šole; resnice jazza z resnico punk rocka itd.); ne z “lažnim ponavljanjem” v pomenu, ki ga tej besedni zvezi daje Deleuze (ponavljanjem tega, kar je bilo že izvajano v predhodnem delu), temveč izključno s … [↩]
- (prim., BSU: 1, 5, 8). [↩]
- V nasprotju s tem, kar menijo mnogi, nismo eno, temveč mnoštvo. Punk rock, kot vsaka resnica, daje končnost, prvič, v delu kot neskončnem približevanju, nezmožnosti doseganja popolne imanence v delu, in drugič, v singularnosti dela. Tu je, kot prvo, delo nezmožnost popolne imanence, to je popolne imanence prek popolne komunikacije; potemtakem ima v svojem jedru drhteče robove končnosti in se torej odpira in daje vedno nekaj drugega kot mene samega. Kot drugo, delo je prekinitev vsake splošnosti in vsake partikularnosti, v konstelaciji s podobnimi prekinitvami (prim., JL Nancy, Skupnost literature). [↩]
- Punk rock nikdar ne zbira skupaj, temveč trga narazen. Zato je celota punk rocka povzeta v besedilu Body Countov cop killer (prim., BSU: 9, 10, 13, 14, 15). [↩]
- (prim., TPR: 2c). [↩]
- To ne pomeni, da resnica punk rocka vznika le v tej situaciji, temveč da se večna resnica punk rocka trenutno nahaja v tej začasni situaciji. Situacija Globalnega Kapitalizma je, kot vemo, zadnja in vrhovna zmaga univerzalne ekvivalence. [↩]
- (prim., TPR: 2f). [↩]
- tj. stila, žanra, afekta, subjektivne inklinacije-k, subjektivnega vtisa-o, kulturnega pomena, produkcijskih pogojev, ekonomskega pomena, formalnih podrobnosti itd. [↩]
- … z nošenjem ličil, embalažo albumov, mizansceno glasbenega videa … [↩]
- tj. blagovne oblike, univerzalne ekvivalence, oglaševanja, identitet, katarze, standardizacije, “razlike”, melodrame, valute, imperativa uživanja, površine, nemislečega trušča in bombardiranja, spektakla, nonšalance, zabave itd. [↩]
- tj. njihove materialnosti, npr. produkcijskih sredstev, materiala, umaknjenega iz izmenjave itd. [↩]
- “nad” in “pod”, tukaj v obravnavi, sta oba neskončna v pomenu, ki ga temu pojmu daje Levinas, tj. neskončno neprilastljiva, neskončno onkraj totalitete, ki jo presegata (prim., TPR: 5). [↩]
- “Mladost”, kot je razumljena v tej situaciji – demografsko; tržno, cca. starost med 13-30 let. [↩]
- Subjekt punk rocka nikdar ne “poje” kot dojenček. Punk rock ni vrtiljak za pričaranje otroškega spanca. [↩]
- Obstajajo redki primeri, ko Policija (s predvajanjem na nacionalnem javnem radiu, razpravljanjem na Pitchforku, prodajanjem v Starbucksu itd.) obkroži resnico, kot da bi jo s tem spravila k delovanju, to je proliferacija reprezentacije kot sredstvo zaplenitve singularnosti, Foucaultov “obrat politične osi individuacije”. To vidimo npr. pri mladem Elvisu, pri Beatlemaniji, pri brezkončnih člankih in intervjujih o Nirvani itd. Takšna proliferacija je po drugi strani najpogosteje sama sebi namen, obkroža samo sebe kot čista izkrivljenost (neresnica, ki se najpogosteje predvaja na nacionalnem javnem radiu, o kateri se razpravlja na Pitchforku, se prodaja v Starbucksu itd.). Kot splošno pravilo bi lahko postavili: toliko, kolikor se delo pusti prilastiti takšnim stvarem, toliko ni punk rock. Zelo malo je na primer verjetno, da bo Policija kdaj predvajala, razpravljala ali prodajala GG Allina, razen morda ironično ali na kak drug način, ki zapleni resnico, katere subjekt je. Zgoraj omenjena otroška glasba po drugi strani priskrbi prijetno mašilo med borznimi poročili in aktualnimi dogodki, prijazno glasbeno ozadje med nakupovanjem itd. [↩]
- (prim., Adorno, Aesthetic Theory, str. 188 [↩]
Leave a Reply