Na predvečer praznika, ki se četuje za varstvo interesov delovnih ljudi in bi se vsaj na daleč bolje podal kaki sindikatni tovarišiji, Smetnjak stoji križem rok. Zavezanim smetišču – med biti koristen in biti smo se izrekli za slednje – nam vest odreka, da bi po krivem poveličali. Zatorej ob priliki slavimo zapostavljeno komponento mej deja – ogenj. Nekoč hvalen rešitelj, danes žrtev rutinske medijske manire, ki ga brezčastno okliče za požar in mu odkaže mesto v črni kroniki, kjer se valja kot grešni kozel za človeško malomarnost. Tako očrnjen (prav verjetno na čast gasilskega lobija, ki ga izkorišča za potrjevanje upravičenosti svoje stroke) je bil prignan na polje vsakdanjosti, kjer brez prevpraševanja njegove vloge ostaja izrinjen iz stihov pesnikunov, prepričanih, da je z njim orisati strast preživeto, pozabljen pod cvrčanjem ubitih beljakov. Pri Smetnjaku se čutimo poklicane, da se zoperstavimo tej zlobno skonstruirani izkrivljenosti ter se zavezujemo ognju povrniti status največjega odkritja v zgodovini človeštva. S plamenom v srcu, vžigalicami v rokah, piromani Gumitwista ob manjšem od ognjišč in pustnim debitorjem kot častnim požigalcem mita.
Jackson, odkar smo ga zadnjič vlačili med zobki sicer atipično deloven – po pol desetletja je splovil remiks za Kavinskega, prvo kompozicijo po albumu Smash, pod prisego obljublja spontani samovžig. S H.P. Baxxterjem: »1, 2, 3 … fire!«
Kavinsky – Pacific Coast Highway (Jackson Remix)
(Removed on request by Record Makers)
