U kaka ritka, u kaki finale! Ker je to zadnji Srednjak party to sezono, se bo vse vrtelo okrog zadnjic, vključno z dedi in pubeci. Naši didžeji bodo mešali booty bass glasbo, punce pa bodo po ritmu mešale z ritkami, ritkicami in jozli. Pozor! Smetnjak party crew bo prvič zarolal tudi uradni remiks, ki ga je pripravil za podalpski booty bass duet iz Rač YO-ZO. Pridite in doživite še eno čarobno noč z nami. Ta party gre v anale!
Facebook event tule.
V tretje bo Smetnjak Party Crew povedal, kdo je največji šef sploh: Daft Punk. Gre za dva svetovno znana didžeja, ki sta zanimanje za elektronsko glasbo pokazala že v zelo mladih letih. Njima na čast bomo ves večer nosili čelade, drug drugega butali po njih in si morda čisto malo vrtali po nosu. Še enkrat več bomo zažurirali trše, boljše, hitreje, močneje ter se ob ritmih french housa razgrevali dolgo v noč. Ful bo čaga.
Za vse neutrudne žurerje je Smetnjak Party Crew spet pripravil prav posebno doživetje! Tokrat boste lahko z nami izkusili vročo noč YU scene. Podprite se z rakijo, ki vas bo razvnela ob ritmih gypsy house glasbe, in dvignite roke ob zvokih trub! Balkan party seveda ne bi bil pravi brez leopardastih gospodičen, ki migajo z boki in še marsičim. V njihovi družbi se podajte novim avanturam naproti in začutite turbo ekstazo. Obljubljamo vam, da se boste imeli ludo in nezaboravno!
Ste željni zabave, pa se vam zdi, da se v Ljubljani le stežka kaj najde? Obožujete nova doživetja? Enostavno obiščite Srednjak! Srednjak nudi nor žur za vse energične in pozitivne odbitke, ki se znajo zabavati. Pripravite se na pravo hedonistično uživanje ob zvokih remiksanih uspešnic izpod prstov najbolj znanih jezdecev ploščkov in se izživite v neobremenjeni klubski atmosferi. Otvoritev serije odštekanih zabav s Smetnjakovo animacijsko ekipo bo potekala pod barvno zapovedjo beline. Šopaj!
Da sta Drone Emoji in Oneohtrix Point Never albuma izšla tako rekoč istočasno, je koincidenca, a vsekakor nadvse prikladna (sicer pa širni horizont post-vaporwavea bržkone premore lastno teleologijo). Očitno ju povezuje nekaj, kar OPN aka Daniel Lopatin nakaže v čudovitem eseju o lastni metodologiji, ki je, kako pertinentno, obenem analiza albuma Kennyja G.-ja Brazilian Nights:
“Neumne reči včasih toleriram na kičast, povečini pa na zen način, kjer obvisijo v kratkovidnem mulju surove zdajšnjosti, ki je istočasno lepa in odurna. To urjenje je zame pomembno tudi na osebni ravni, saj mi je preprečilo, da bi postal popolni nihilist, kar ne bi bilo zdravo. Prav tako je precej uokvirilo moje skladateljsko in producentsko delo. Nenehno iščem načine, kako dešifrirati bedaste glasbene izbire v nekaj stimulativnega. Nanje gledam kot na izmuzljive entitete, katerih biseri so dosegljivi prek samoprepričanja, da sem idiosinkratični vesoljec-stvor, ki menja oblike. A ta način razmišljanja ima tudi svoje meje. Vsega na tem svetu se ne da odrešiti, še manj pa zmutirati, in novi album Kennyja G.-ja Brazilian Nights je dober primer tega. A na tem svetu je še vedno mesto zanj in skušal bom razložiti, zakaj.”
Drone Emoji absolutno sledi temu programu, le da se zdi, da je “redeemable” prav vse, vključno s saksofonom – prisluhnite mindblowingness of Subsurface Scattering – , Eifflom 65, Adijem Smolarjem ali čemerkoli, kar mu ali vam že pade na pamet.
Lopatin je sicer perverznjakovič do mere, ko se tudi zgornje delno čistunstvo zazdi zgolj kot še ena obscena taktika. Lanski film Uncut Gems bratov Safdie, za katerega je naredil soundtrack, se zaključi z eurodance klasiko L’Amour Toujours Gigija D’Agostina. In tu nastopi tretji akter te naracije, nihče drug kot kolektiv Smetnjak.
Te dni mineva deset let od White Partyja, prvega eventa v Smetnjakovi seriji Srednjak, čigar himna je bil ravno L’Amour Toujours (avgusta istega leta je izšel Lopatinov Chuck Person’s Eccojams Vol. 1, ki je iniciiral vaporwave). Tudi če je bil prvotni impulz morda zajebancija iz eurodance, balkan itd. žurov, se je dinamika hitro zmodificirala v nadidentifikacijo, eksperimentiranje znotraj ploske ontologije, pri čemer ni šlo za to, da bi stvari ostale na (svojem) mestu, temveč zato, da so v nenehnem gibanju, sredi procesa (per)mutiranja in (re)kombiniranja. Ta skok v intercono je poleg eventov nanesel tudi singl Yo-Zo xxx Smetnjak: U kaka ritka 2011 aka booty bass iz Rač.
Izid slednjega je pospremil blurb nikogar drugega kot Nietzscheja, točneje, njegov aforizem št. 39 iz Vesele znanosti:
“Sprememba splošnega okusa je pomembnejša kakor sprememba mnenj; mnenja z vsemi dokazi, ugovori in z vso intelektualno maškarado so le simptomi spremenjenega okusa in prav gotovo ne njegovih vzrokov, zaradi česar jih še tako pogosto izgovarjamo. Kako se spreminja vsesplošni okus? S tem, da posamezni, mogočni, vplivni brez občutka sramu izgovarjajo svoj hoc est ridiculum, hoc est absurdum, se pravi sodbo svojega okusa in gnusa, in ga tiransko uveljavljajo – s tem številnim vsiljujejo rešitev, iz katere polagoma nastane privajenost še marsikoga in nazadnje potreba vseh.”
Srednjak se je obdržal eno samo sezono. To so bili tudi sicer poslednji dnevi makro underground klubske scene, preden se je razpršila v mikroniše oz. mikroestetike (not that there was anything wrong with it). Smetnjak je padel v asketsko fazo in se pretvoril v mean meme machine drugega tipa. It was the Death of the Party.
Kljub temu Gigi ob koncu Uncut Gems ne pušča posebnega dvoma. Srednjak je bil hipersticija, izpolnoverje. Iztegnjeni, kratki, krompirjasti sredinec, ki ne pravi drugega kot: Ja. Nietzsche was right and so was Smetnjak. We are the “metaphysics of trend” after all.