NAPAD NA WTC
(pripisan Al Kaidi)
Zamislimo si, prikličimo podobo, ki je ni treba kazati. Ali je gibljiva ali negibljiva, figurativna ali nefigurabilna, pri tem ni tako pomembno, je najpoprej mentalna podoba, ki dominira kolektivni zavesti (ali brezzavesti ali mimozavesti) znotraj okvira družbe spektakla, tj. spektakla brez družbe. Je najbolj vseprisotna podoba, a hkrati kot da skrita, zakrita v popolni prosojnosti, nepredirnejši od prazgodovinske jame. Podoba na dlani in hkrati podoba, stisnjena v pest. Podoba-dogodek, podoba, ki razveljavlja le-podobnost podobe? Ji je kot takšni, sledeč Karlheinzu Stockhausnu, mogoče reči »največja umetnina, ki je kadarkoli bila«? Mar certifikat umetnika oz. umetnosti ni ravno poskus nje nevtralizacije? In mar celo ta poskus ni le pobožna želja, make-believe, da še obstaja karkoli, kar je mogoče ali nujno nevtralizirati?
***
11. november ob 19:00 @ Galerija Škuc, Ljubljana | FB event.