Tag Archives: Adolf Hitler

Monday, November 15, 2021
Smetnjak / Leave a comment

Der Unter-gang

»Medij je sporočilo.« Marshall McLuhan, 1964

»Propaganda je kot nekoč pri nacistih sama substanca stvari.« Theodor Adorno, 1967

Oziroma kot gre daljši pasus iz Vidikov novega desničarskega radikalizma: »Za ta gibanja je, nasprotno, značilna izredna perfekcija sredstev, namreč v prvi vrsti propagandističnih sredstev v najširšem smislu, kombiniranih z zaslepljenostjo, še več, abstruznostjo ciljev, ki se pri tem zasledujejo. In menim tudi, da prav ta konstelacija racionalnih sredstev in iracionalnih ciljev, če povemo kar najbolj kratko in jedrnato, nekako ustreza celotni civilizacijski težnji, ki vendarle meri v takšno perfekcioniranje metod in sredstev, medtem ko vsedružbeni cilj pri tem pravzaprav sploh ni upoštevan. Propaganda je genialna predvsem zato, ker pri teh političnih strankah in gibanjih izravnava razliko, in sicer nedvomno razliko med realnimi interesi in insinuiranimi, hlinjenimi cilji. Propaganda je kot nekoč pri nacistih sama substanca stvari. Ko se sredstva v čedalje večjem obsegu nadomeščajo s cilji, lahko skoraj rečemo, da je propaganda v teh desničarskih radikalnih gibanjih substanca politike. In prav nič naključnega ni, da sta bila tako imenovana firerja nemškega nacionalsocializma, Hitler in Goebbels, v prvi vrsti propagandista in sta njuna produktivnost in fantazija našli pot v propagando.«

Tako gre tudi na Janšo gledati predvsem kot dovršen propagandni stroj FSPN (Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo aka FDV-to-be) formacije, ki ni določenih inputov očitno nikoli pozabil in se spotoma še dodatno posodablja. JJ twitter ni nikakršna distrakcija, twitter je sporočilo, twitter je substanca politike. Kot Adorno eksplicitno poudari: »Teh gibanj ne smemo podcenjevati zaradi njihove nizke duhovne ravni in dejstva, da nimajo nikakršnih pravih teorij. Menim, da bi šlo za popoln manko politične perspektive, če bi zaradi tega verjeli, da so neuspešna.« Kljub temu je popolnoma jasno, da – vsaj z vidika skupnega dobrega – vsa ta perfekcija nima posebno blagodejnih učinkov na upravljanje države v kriznih, izrednih razmerah. Bagolovsko rečeno, propaganda tu ni drugega kot agenda propada. Ali še enkrat z Adornom: »Kdor ne vidi pred sabo ničesar in kdor noče spremembe družbene baze, mu pravzaprav ne preostane drugega, kot da z Wagnerjevim Vodanom reče: ’Veš li, kaj hoče Vodan? Konec.’ In ta zaradi lastnih družbenih razmer hoče konec, propad, vendar ne propada lastne skupine, temveč po možnosti propad celote.« Let’s call this gang der Untergang.



Tags: Culture War
Sunday, February 14, 2021
Smetnjak / Leave a comment

Evangelij po Mateju

Poleg “sramote” je “mazaška akcija” še en tak vseprisoten idiom, ki ga uporabljata “obe” strani. Njena posebna prednost je menda v tem, da se predstavlja kot nevtralen, objektiven termin. Nazadnje ob lebdečem, levitirajočem Toninu na rožniški cerkvi, ki je iz njega izbezal Tarkovskega in Pasolinija for Christ’s sake. Rečeno v slogu Primoža Krašovca: če je to vandalizem, toliko bolje za vandalizem.

Mazač se seveda nanaša na nekoga, ki bojda “nestrokovno opravlja delo, zlasti zdravljenje” (hello, Kordiš), v tem konkretnem primeru pa še bolj skuša biti slabšalni izraz za nekoga, ki se je šel slikarja, pa bi bilo bolje, da se ne bi. Vse skupaj zveni kot slabo prikrita aluzija na Adolfa. S čimer smo spet pri tistem “vsake oči imajo svojega hitlerja” aka mazača. Kar je še pomembneje, z izrekanjem te fraze si izrekajoči prisojajo vlogo arbitra, ki lahko razsoja, kaj je strokovno/adekvatno in kaj ne, kaj je primerno/spodobno in ne. And they fail miserably at that, of course. Odkrito povedano, malomeščanska posmehljivka na račun Hitlerja soboslikarja ni v nas nikdar vzbujala drugega kot sočutja do slednjega in celo solidarnost z njim.

P. S. It’s a stupid play on words, toda zdi se, da celo v slovenščini, tem s farškim tonom obteženim jezikom, obstaja neka sila, ki se upira tej logiki. “Drhal” sestavljata tako dr (as in doktor) kot Hal (as in HAL 9000). Za to smo ji hvaležni.



Saturday, December 19, 2020
Smetnjak / Leave a comment

Žaba in prazen bazen

Zdi se, da beseda leta ni Covid, temveč bazen. Šarec je svoj salto mortale “Treba se je nehati spraševati, ali je voda v bazenu in kako topla je, ampak je treba preprosto skočiti” sicer izrekel že avgusta 2019, a se je janšasfera še s posebno privoščljivostjo nanj sklicevala prav letos.

Novembra 2020 se je med ameriškimi volitvami potem zgodil Janšev “Death of the poolls”, ki ballardovsko priklicuje tako zatone civilizacij kot duševne zlome. Odlomke, kakršen je tale: “Usually accompanied by Leonora Carrington, he visited the Mullard radio-observatory near Cambridge and the huge complex of early warning radar installations on the Suffolk coast. For some reason, empty swimming pools and multi-storey car parks exerted a particular fascination. All these he seems to have approached as the constituents of a mental breakdown which he might choose to recruit at a later date.” Ali tale: “Ten thousand years in the future, long after the Côte d’Azur had been abandoned, the first explorers would puzzle over these empty pits, with their eroded frescoes of tritons and stylized fish, inexplicably hauled up the mountainsides like aquatic sundials or the altars of a bizarre religion devised by a race of visionary geometers.”

Sredi decembra se je v zapisu Božično premirje Žige Turka zgodila še tale bazenska prilika: “Nič ne pomaga, če prepovemo lulanje v bazen, če v enem kotu bazena vseeno lulajo”.

Vzporedna naracija je naracija o žabi. Predsednik vlade je maja v besedilu Vojna z mediji zapisal: “Če zakurite pod kotlom in žabo vržete v vrelo vodo, bo brž skočila ven. Če pa jo vržete v mlačno in počasi segrevate, bo obtičala v kotlu do bridkega konca.”1 Žabja figura in perspektiva je izpričevala, da je Janšev appleovski operacijski sistem posodobljen v skladu z vsemi pridobitvami alt-righta, transgresivnega konservativizma, belega supremacizma itd.

Sintezo obeh pojmov, bazena in žabe, je v petek dosegel poslanec Desusa Robert Polnar, s tem ko je okarakteriziral Karla Erjavca: “Njen nosilec je suhoparni vodja, ki bi komajda mogel zmotivirati žabo, da skoči v vodo.” Praznemu bazenu se je eksplicitno zoperstavilo načelo polnosti, izobilja. Z drugimi besedami, infinity pool.

Žaba in bazen. Žabazen. Zen žaba aka zenovski Pepe. Polnar ima seveda popolnoma prav. Le vodja JJ bi svoje slednike zmogel prepričati, da skočijo v prazen bazen. Ne le da bi to zmogel, to počne nenehoma. Kar je natanko točka, kjer metafora ni več metafora, temveč postane metamorfoza. Kjer reductio ad Hitlerum trči ob Twittlerja.

  1. O tej nadidentifikaciji več v Smetnjakovem postu “Naredite mi to Katedralo spet barje!” [↩]


Saturday, December 5, 2020
Smetnjak / Leave a comment

Big Dick Energy

Po snežaku Big Head Energy iz januarja 2013 je tokrat na Trgu republike zasijal še Big Dick Energy. Smetnjaku, odkrito, v gesti ni uspelo videti drugega kot poklon vladi in velikemu vodji. Konec koncev je v stavbi nasproti dan poprej zunanji minister Anže Logar nezadržno izkazoval to isto energijo in vladi naklonjenega karikaturista navdahnil do mere, da je opozicijo po batinah upodobil z raztrganimi hlačami na riti (Big Szájer Energy). JJ jo je šeral s kopico smajljijev. Logarjev veličastni vtis je kazila zgolj čisto drobna malenkost: nenehno drsenje kondoma, tj. maske z nosu. Kljub vsemu temu je bil monument – domnevno v imenu čistosti, kreposti, spodobnosti, skratka, decency porn – kaj hitro odstranjen, postavljena pa tudi straža, da ne bi zrasla še kakšna ideja.

Tomaž Voljč je pod našo objavo neprepoznanega action paintinga na fasadi kulturnega ministrstva komentiral, da je šlo v primeru snežnega orjaka tudi za reenactment neke slike Salvadorja Dalíja, na kateri so – enkrat za spremembo – zadeve erektirane. Referenca ne bi mogla biti boljša. Leta 1939 so Dalíja izključili iz nadrealistične druščine, razlog je bilo med drugim “slavljenje hitlerjevskega fašizma”. Fasciniranosti in obsedenosti s tem ni bilo konec, vrhunec je morda slika Hitlerjeva enigma, podoba nekako obgrizenega, slinečega, na vejo zataknjenega črnega telefona nad krožnikom, na dnu katerega leži ocufana Adolfova fotografija. “O Hitlerju sem pogosto sanjal kot o ženski,” je dejal Dalí. “Prevzemalo me je njegovo meso, ki sem si ga zamišljal bolj belega od bele.” In še: “Nisem videl razloga, zakaj bi vsem in vsakomur prenehal razlagati, da je Hitler zame utelešal popolno podobo velikega mazohista, ki bo sprožil svetovno vojno zgolj zato, da bi užival v porazu in se zakopal pod ruševinami.” Janša precej verjetno ni moška lezbijka, kot je bil Dolfe, toda slednja poved ga še vedno odlično zadane.

Luka Mesec je v včerajšnjem govoru v parlamentu omenil “premajhne ege”. Dober izgovor za tisti čudoviti pasus iz Salingerjevega zenovskega romana Franny and Zooey, ki vključuje celo opazko glede pisanja poezije, nudge nudge wink wink (jebatga, slovenski prevod je v knjižnici): “You keep talking about ego. My God, it would take Christ himself to decide what’s ego and what isn’t. This is God’s universe, buddy, not yours, and he has the final say about what’s ego and what isn’t. What about your beloved Epictetus? Or your beloved Emily Dickinson? You want your Emily, every time she has an urge to write a poem, to just sit down and say a prayer till her nasty, egotistical urge goes away? No, of course you don’t! But you’d like your friend Professor Tupper’s ego taken away from him. That’s different. And maybe it is. Maybe it is. But don’t go screaming about egos in general. In my opinion, if you really want to know, half the nastiness in the world is stirred up by people who aren’t using their true egos. Take your Professor Tupper. From what you say about him, anyway, I’d lay almost any odds that this thing he’s using, the thing you think is his ego, isn’t his ego at all but some other, much dirtier, much less basic faculty.”

Morda je bila odstranitev spomenika vladi obračun z natanko tem uvidom.



Tags: Culture War
Tuesday, September 8, 2020
Smetnjak / Leave a comment

Queer Fascism

Če dana kulturna vojna ni drugega kot vojna med avtoritarno levico in avtoritarno desnico, ne čudi, da imamo občutek, kot da gre za spopad dveh verzij normiejevstva. To je basically tekma v normalnosti. Če je Heraklit namignil, da gre bolj kot vojskujoče strani slaviti samo vojno, tu očitno ni kaj slaviti.

Spričo tolikšne pustosti vsaj nekaj spolne, seksualne (ali katerekoli druge) ambivalence vselej prav pride. V našem memu se čudimo, zakaj nam ni nihče sporočil, da tiste z(e)loglasne intervjuje z Janšo na Nova24TV dela Mama Manka. Podobnost je sicer unheimlich, toda strici so nam povedali, da je enti-teti dejansko ime Aleksander Rant. Rant, indeed. Z lepotno piko na i povrhu. Calling them Saša Rant would make it perfect. Nekoliko potegne celo na Ayn Rand, ampak talent-wise we really wouldn’t like to stretch it too much (and Ayn was a libertarian, anyways).

Let’s cut to the chase. V eni izmed Rant kolumn je zapisano: »Nobene razlike ni v delovanju nacionalsocialističnega SA ali pa petkovih kolesarjev.« Exaggerating a bit, obviously, a drži vsaj to, da so oboji queer-friendly.1 Geslo »Gay Fascism« na wikipediji se začne takole: »Gay fascism is the discredited idea that homosexuals were numerous and prominent as a group in the Nazi Party or the identification of Nazism with homosexuality more generally. It has been promoted by various individuals and groups both before and after World War II, especially by left-wing Germans during the Nazi era /…/.« Mladina et co. tako radi vidijo paralele s tridesetimi, evo je še ene, ampak ta ni ravno flattering zanje. Still, the trolling z leve used to be kind of funny: člane Sturmabteilung, katerih vodja Ernst Röhm je bil openly homo, so na ulicah pozdravljali z »Geil Röhm« (potrebni Röhm) in »Schwul Heil« (pedrski pozdrav). Maksim Gorki je bil v članku za Pravdo leta 1934 bistveno manj eleganten: “Iztrebite homoseksualce in fašizem bo izginil.”2 Sovjetski gulagi so dobesedno delali na tem. Don’t get us wrong tho, naciji niso ravno mislili zaostajat. Hitler je overhajpal homoseksualnost v SA, s čimer je legitimiral obračun z njo (Noč dolgih nožev je bila tako v osnovi Noč daljših kurcev). Morda se Pasolini – pod Malapartejevim vplivom – sklicuje točno na to, ko na začetku Porcile zapiše: »Res je, vemo, da je bila Hitler ženskica, a kot je znano, je bila ženska-morilka.«3

Z vsem tem v mislih so kjut in blago erotične risbe Janše, Mahniča in Orbána, kakršne je denimo mogoče najti na insta accountu kawai jansa, manj nedolžne, kot se delajo, da so. Fuck innocence, naturally, we’re all doing this kind of things now and then (or all the time). Težavo prej vidimo v tem, da pripis »Objavljam dnevne random ilustracije janeza janše dokler ne odstopi« izpade, kot da je namen tega podjetja shaming, malodane že blackmail.4 Kakor da bi se odkrivalo neko closet resnico o akterjih, ki jo ti na vsak način skušajo prikriti. Če je tako, it’s lame and utterly normie (and backfiring, glej zgoraj). Isto lahko rečemo za podjebavanje Žana Mahniča zaradi tiste gigantic head of his.5 How many times do you repeat the same senile joke until it’s not funny anymore? Sure, he’s a freak, ampak aren’t you all supposed to be fans of freakery, the extraordinary and whatnot? We get it, Mahnič se odločno preveč sklicuje na normalno glede na to, kako off the charts na pogled je sam, in, ja, pri tistem rasističnem6 frenologu Lombrosu je valda ne bi dobro odnesel. A ravno tu je keč: Lombroso was a socialist bro. Come on, za Mahniča raje recite, da je mali Göring or sth ter okoli njegovega lika in dela raje rekonstruirajte Tournierjevega Jelševega kralja, you fuckin bores.

Očitno smo pristranski in duvatorski, a upamo si trditi, da Smetnjakova transformacija Grimsa v Grimes ni hotela razkrivati nobene molarne latentnosti, temveč akcelerirati molekularne nastavke. Branko Grims tweeting antiSoros/antisemitic gospel postane transsexual neoreactionary lesbian celebrating war all the way down. Naj se Voltaire in njegov humanitarian normie Kandid norčujeta iz tega, če se moreta.

Honeys, protecting the heretofore dominant cultural values doesn’t make you progressive or transgressive that much, you know that, right? You will never beat capital in this anyways, but if you wanna fuck with Janša, remember, he’s a hipster doofus. Vselej bo the Apple guy, ki je načrt slovenske obrambe spisal na prvem prenosnem macu v državi. Okej, morda res ni tako »cheerful, friendly, conciliatory«, kot je katoliškost maca doživljal Umberto Eco, a se njegov jezuitski hejt – in hejt je afekt, la grande passione – vitalnejši od česarkoli zmore sproducirat protestantski etos protestnikov. You can fight the Macintosh motherfucker only with PC Music. And, surely, that is just the beginning.

(Addendum: this summer was freakish. Embrace it, god damn!)

  1. Da ob neki drugi priložnosti za protestnike Rant zapiše, da »nosijo majico Le Coq«, pri čemer casually izpusti the Sportif bit, makes it even cuter. [↩]
  2. Med moskovskimi geji kroži teorija, da je neki homoseksualec zapeljal posvojenega sina Gorkega, kar naj bi sprožilo to gorko revenge tale. [↩]
  3. We’ll talk about misoginy some other time, okay? [↩]
  4. or whatever the proper word is right now [↩]
  5. Shit, res je gigantic, are you fucking photokidding me!? Stop it right now! [↩]
  6. you say racist and I say racialist [↩]


Tags: Culture War