S srečo oziroma srečnostjo je morda tako kot z Bogom v primeru negativne teologije:
opis(ov)ati jo je mogoče le prek zanikanja, prek tistega, kar ni.
Sreča ni hec.
Sreča ne more biti razkazovana, tj. biti stvar publicitete.
Sreča ne more biti posedovana.
Sreči ne more biti vseeno glede sreče drugih.
Itd.
In kot nas uči Flaubertova Vzgoja srca: morda je o njej mogoče govoriti le za nazaj.