Tisti četrtkov protest, ki se je vnel, je navrgel protagonista z imenom Anis Ličina, pred tem bolj znanega po obtožnicah in sumih v zvezi s tihotapljenjem drog in migrantov. Njegovo nadiranje policistov v polni bojni opremi je postalo mem: “To je naše mesto, alo, bre! Pa nobeden tuki ni iz Ljubljane, kaj bi radi vi? Kaj bi radi, koji kurac? Naše mesto. Pejte nazaj v vaše vasice, v pizdo materno! Kaj bi radi?” Bolj zgoščeno sliko kleša med lokalšovinizmom in nacionalnim šovinizmom boste težko našli. Njegov nastop v Tedniku je sprožil ogorčenje, med drugim zato, ker so ga podpisali zgolj kot “protestnika”, in ne kot “člana mamilarskega kartela”. Ni sicer jasno, čemu tudi kot član slednjega ne bi smel izražati mnenja glede stanja v državi. (Intervju z Marcolo, brazilskim šefom narkokartela, je denimo nekaj najboljšega, kar smo kadarkoli brali.) Nato se je znašel še v predsedniški palači na osrednji proslavi ob dnevu državnosti. Ličina je hitro postal obraz, ki na desnem polu generira silovito naracijo, zlasti tisto o zlepljenosti liberalne elite s kriminalnim podzemljem.
A kako vse to misliti mimo konvencionalnega škandaliziranja, ki se omeji na rasni tip čefurja/imigranta? Odlomek iz knjige Superstructural Berlin Nicolasa Hausdorfa je nadvse dobrodošla iztočnica. Leta 2015 je izšla pri Zer0 Books, a je sam Hausdorf pri založbi kmalu zatem postal persona non grata zaradi objavljanja v reviji Jacobite, “desničarskem” odgovoru na Jacobin.1 Pri vsem skupaj je najbolj zanimivo, da ima že sam Superstructural Berlin nastavke nekakšnega desničarskega (post-levičarskega) situacionizma ali, širše rečeno, strasserizma, pojma, ki je sprva funkcioniral kot očitek liberalcev, a so ga nekateri odpadniki z levice pretvorili v badge of honour. Če nič drugega, vse to dokazuje, da je politični kompas neevklidska geometrija ali pa ga ni.
***
Produkcija / Prisega zvestobe
Uporaba drog služi tudi kot subtilen mehanizem, ki uporabnika identificira tistim silam, ki družbo dejansko upravljajo in so vselej močno povezane z varnostnimi službami in mafijami, vpletenimi v obsežno tihotapljenje drog iz Afganistana (prek Kosova) in Južne Amerike (prek Gvineje Bissau in Liberije). Ti kriminalni karteli de facto delujejo z roko v roki z visokimi finančnimi krogi in s tajnimi službami pri pranju denarja in nezakonitem financiranju vojn.2
Identifiranje s senčno topologijo, estetiko in vzporedno družbo prikrite uporabe drog potemtakem postane tudi identificiranje s temi skrivnimi izvršilnimi vejami transnacionalnega vladajočega razreda. Na bolj družbeni ravni je simpatiziranje z arhetipom libertarnega preprodajalca drog simpatiziranje z brezobzirnim kapitalističnim entrepreneurjem. Mar konec koncev ne gre za naočitnejši primer racionalne sebičnosti in minimalnega obdavčenja njegovega dela?3
To vrsto internacionalizacije in podobnosti vzhajajoče kulture drog z globalizacijo najbolje ponazarja mikrokozmos javnih parkov Hasenheide in Görlitzer Park ali pa območje RAW-Gelände.
Tukaj lahko najdemo ekonomsko bazo velikanske senčne ekonomije, ki jo poganja beda beguncev, osnovnih distribucijskih agentov somatizacije, ki zajema celotno mesto. Še zlasti v Görlitzer Parku osebje kakih 150 dilerjev deluje izpod nimba “MDMA” in “Kokserinnen”,4 dveh gigantskih grafitov na strehi, ki kakor da oglašujeta operacije čedalje bolj naraščajoče ponudbe kripto vodje prodaje, s čimer je ta posvečen v semiotiko globalizirane mamilarske ekonomije.
Njihova priklenjenost na polzakoniti status, odgovornost, da preživljajo družine v tujini, in odplačevanja dolga mafijskim organizacijam, ki so jih pretihotapile sem, medtem zagotavljajo njihovo prisilno socializacijo v kriminalno delo in zagotavljajo nameščanje trajnega prihodnjega lumpenproletariata tretjega sveta v prvem svetu. V omrežni družbi prav tako tvorijo specifično podtalno strukturo organiziranega kriminala, katerih izvorov policija nikdar temeljito ne razišče. Slednja se, s tem ko se podredi političnemu pritisku z najvišjih ravni, zadovolji z nenehnimi trdimi prijemi in nadzorovanjem na ulici, ki vsake toliko doseže srednjo raven dobave (s čimer je ustreženo javnemu mnenju), ne da bi kadarkoli resnično raziskala, kako karteli drogo sistematično uvažajo na globalni ravni.5 Berlinska subkultura medtem ta kulturni mem in kriminalno ekonomijo rekuperira pod krinko družbenega liberalizma in “tolerance” do narkotikov in njihovih vsiljivih agentov. Hedonizem te strukture podpira tako ideološko kot finančno ter sprejema nadaljnje polzakonito izkoriščanje in uvajanje begunske delovne sile v povečujočo se senčno ekonomijo, ki na dolgi rok nadaljuje s spodkopavanjem družbe, kot ga izvajajo organizirana kriminalna omrežja. Kar se distribucijskih agentov na samem terenu tiče, bodo v primeru, da jeza javnosti zaradi vseprisotnega preprodajanja drog prekipi, zagotovo prvi, ki jih bodo spremenili v javne grešne kozle (po logiki pomanjkanja / nadkompenziranja). Liberalna libertarnost tedaj pokaže svoj z varnostjo obsedeni Janusov obraz.
- Nekaj zelo podobnega se je zgodilo avtorici Zer0 bestsellerja Kill All Normies Angeli Nagle po članku, v katerem je zapisala, da slavljanje odprtih meja ni tradicionalno levo stališče. [↩]
- Informacije o takšnih povezavah je mogoče najti v poučni aferi Iran-Contra, podrobnosti njenih predhodnic in posledic pa v delih, kakršna so The Politics of Heroin Alfreda McCoya (2003), Dark Alliance Garyja Webba (1999), American War Machine Petra Dalea Scotta (2014). [↩]
- Ni presenetljivo, da sodobne nanizanke, kakršna je Breaking Bad, postajajo takojšnje uspešnice, saj stavijo na gledalčevo simpatiziranje s preprodajalcem drog, ki v resnici uničuje in odtujuje družbena razmerja. Gledalec s tem, ko se veseli kaznovanja in uničenja protagonistove zaključene, zakone spoštujoče plati osebnosti, ki jo lik v nanizanki čedalje bolj opušča, sodeluje pri razcepu osebnosti. [↩]
- kokainarji [↩]
- Bi vpletenost države lahko poudarilo kaj bolj, kot če pokažemo na protislovja časa, kjer se naraščajoča totalna globalna mreža nadzorovanja ne postavi po robu čedalje obilnejši ponudbi some in organiziranim transnacionalnim kriminalnim strukturam? [↩]
