Ne pričakujemo, da bi življenje zapravljali ravno z gledanjem Delovih couch potatoes. Za highlight preskočite na 12:22, ki prikliče spomine na Janeza Markeša iz janšistične/Mag faze, ko so njegove t. i. politične analize (aka vivisekcije političnih nasprotnikov) segale do ravni kromosomov, in tako bile že kar biopolitične.
Ali transkribirano v kamen:
„Facebook je razpršena zgodba, to je neka policentrična zgodba. Mediji so pa urednikovana stvar in tukaj je vozel interpretacije. In poskus zlomiti novinarje, urednike itn. je dejansko poskus zauzdati zgodbo, zgodbo ulice, pravzaprav. Naenkrat bodo vsi ugotovili, da mediji so potrebni … oziroma vedno rabijo ugotavljati, da urednikovani in artikulirani mediji so potrebni, do zdaj so pa naredili popolnoma vse, da bi jih zrušili v imenu svobode ljudi, ki lahko čvekajo po netu, kar hočejo. Nove in nove perveznosti, ki imajo vse nek čuden neoliberalen kontekst. In zadnji kontekst je vedno razosebljenje državljana, razosebljenje ljudi in porušitev srednjega sloja, saj to je vendar zgodba srednjega sloja. Zgodba srednjega sloja je to, da je izobražen – šolstvo, da je v dobri kondiciji – zdravstvo, da je nosilec nekega avtonomnega gospodarstva, kar pomeni, da ima nek standard, in da je nekaj vreden, kar pomeni, da je gospod, gospa, skratka, da so občani, ne pa neka anonimna gmota, ki se pusti manipulirati abstraktnim kapitalskim zadevam, a ne?“
Kljub rambling maniri je izpad še kako koherenten in konsistenten, kar amplificira zvočna podlaga: pinkpantheresque/elegant thief soundtrack, prilagojen tempu masažnega salona. Ni dovolj reči, da je pogled, ki povsod vidi perverznost, sam najbolj perverzen. Zgornje ni nekontroliran izbruh, temveč izbruh s podeljeno licenco. Licenco srednjega sloja, katerega „zdravost“, izobraženost“, „tituliranost“ (sense of entitlement), „solidnost“, skratka, „normalnost“ je ogrožena, ker se nahaja vmes, v sendviču oz. snedviču dveh sovražno nastrojenih, pobesnelih sil. Zgornje neoliberalne izrojenosti/dekadence in spodnje ničvredne svojati (ki ne premore nič svojega). Rasizem drobne, drobnjakarske buržoazije1 at its best. Like the name says: od srede do srede.
Zato kriza postane kriza šele, ko jo občuti srednji sloj oziroma mainstreamovski, „artikulirani“ mediji v njenem imenu.
Da ne bo videti, kot da smo drugemu krompirčku kaj manj (ne)naklonjeni: pri Mladinski knjigi je pred kratkim izšel njegov v bestseller predelani doktorat (Slovenski kdo je kdo, part deux), ki naj bi analiziral omrežja moči. O tem, koliko subverzivnega potenciala premore, pove podatek, da je bil predstavljen na Škrabčevi domačiji.
P. S. Rasizmu nenazadnje podleže tudi ta zapis, ko izžareva fizični, slejkoprej biološki?, odpor do srednjega sloja. Kaj moremo.
Stealers Wheel – Stuck in the Middle with You
- The Coming Insurrection: “All that’s left is this strange, middling part of the population, the curious and powerless aggregate of those who take no sides: the petty bourgeoisie. They have always pretended to believe that the economy is a reality—because their neutrality is safe there. Small business owners, small bosses, minor bureaucrats, managers, professors, journalists, middlemen of every sort make up this nonclass in France, this social gelatin composed of the mass of all those who just want to live their little private lives at a distance from history and its tumults. This swamp is predisposed to be the champion of false consciousness, half-asleep and always ready to close its eyes on the war that rages all around it.” [↩]