Tag Archives: Milan Zver


Veš, poet, svoj dolg?


The Coming Insurrection says:
„In France, civilization is inseparable from the state. /…/ The French state is the very texture of French subjectivities, the form assumed by the centuries-old castration of its subjects. Thus it should come as no surprise that in their deliriums psychiatric patients are always confusing themselves with political figures, that we agree that our leaders are the root of all our ills, that we like to grumble so much about them and that this grumbling is the consecration that crowns them as our masters. Here, politics is not considered something outside of us but as part of ourselves. The life we invest in these figures is the same life that’s taken from us.
If there is a French exception, this is why. Everything, even the global influence of French literature, is a result of this amputation. In France, literature is the prescribed space for the amusement of the castrated. It is the formal freedom conceded to those who cannot accommodate themselves to the nothingness of their real freedom. That’s what gives rise to all the obscene winks exchanged, for centuries now, between the statesmen and men of letters in this country, as each gladly dons the other’s costume. That’s also why intellectuals here tend to talk so loud when they’re so meek, and why they always fail at the decisive moment, the only moment that would’ve given meaning to their existence, but that also would’ve had them banished from their profession.“

Dobrodošli v Franciji.

Lescop – Ljubljana



Tags: Revisionisms

Sprememba spremembe

“Politics is not the mere changing of conditions, as though it were possible to isolate them and abstract from them so as to obtain a purchase on them, but it is change within change, or the differentiation of change, which means that the meaning of history is established only in the present.”
“/…/ misliti spreminjanje zgodovinskih institucij (ali bolje: ‘spremembo spremembe’, torej alternativo neposredno opazljivim spremembam) na podlagi razmerja sil, ki so jim imanentne, in sicer ne retrospektivno, temveč predvsem prospektivno ali, če hočete, konjenkturno.”
Étienne Balibar

Parlamentarnih volitev leta 1996 se stranka SDS udeleži s sloganom Čas je za spremembe. Nedolgo zatem Branko Đurić – Đuro in Branko Šturbej zaigrata v predstavi, katere naslov se bere kot parafraza.

Mine 15 let. Čas za spermembo doživi več kot 500 ponovitev. Đurić je eden izmed 26 znanih likov, ki Jankovića pozovejo, naj kandidira na parlamentarnih volitvah leta 2011.

Branko Šturbej sedi v prvi vrsti predvolilne konvencije Pozitivne Slovenije, na kateri ima tudi govor.

Zadnja leta je Šturbejeva zamenjava v predstavi Jernej Kuntner.

Ravno Kuntner aka Mercatori je tisti, ki prebere govor na proslavi ob letošnjem dnevu državnosti.

Uvajamo še dve figuri. Pero Lovšin ob odprtju Kina Šiška leta 2009 označi Zorana Jankovića: “Končno župan, ki šteka rokenrol.”

Milan Zver se junija letos udeleži Lovšinovega koncerta in na twitterju izpostavi njegove državotvorne zasluge.

18. oktobra ima Lovšin v Španskih borcih koncert pod naslovom Za spremembo.

Na volitvah za predsednika države kandidat SDS nastopi z enakim (nad)sloganom.

Los Chicros – Changes (David Bowie Cover)



Tags: Revisionisms

Smrtno varno

Pahor: “Gre za vprašanje, v kakšni domovini bomo jutri živeli. Ne mislim samo na Slovenijo. Bomo v domovini, v kateri bodo tudi Nemci, Francozi, Luksemburg, Avstrijci, ali pa bomo v kakšni drugi domovini, ki bo veliko bolj razrahljana in polna problemov. Gre za vprašanje miru, varnosti, ne samo blaginje.”

Zver: “Lahko bi imenovali to novo smer v razvoju Slovenije, da bo postala še bolj varna, vrednota varnost je izjemnega pomena.

Pojem, t. i. vrednota, ki ga vodilni predsedniški kandidati postavljajo v prvi plan, je varnost (ali türkovsko rečeno: mir in stabilnost). Zveni zlovešče, saj prikliče, kaj vse jo zagotavlja: policija, sodstvo, vojska … Kandidati se prilizujejo volivcem, katerih prioriteta je varnost njihove lastnine. Nje vrhunec, nadstavba so otroci. Ta družba šele postaja odvratno buržujska, nič od tega ni za nami.

Zavarovalniški oglas prikazuje deklico, recimo z balonom (iz sentimentalnih in montažnih potreb ter predvsem potreb konvencije), kako prečka cesto, dovolj brezskrbno, razigrano, zaletavo, da vdihne slutnjo tragedije. Balon uide v zrak – nepovratno. Zdi se, da zavarovalnica ne more preprečevati nezgod, da takšne varnosti ne more zagotavljati, da je njena naloga zgolj t. i. blaženje posledic. Ko prikazuje deklico v situaciji, ki utegne preiti v usodno, lahko v najboljšem primeru sporoča le: “Če bi se to že moralo zgoditi, boste v uteho (slabo, a boljšo kot nikakršno) vsaj dobili odškodnino.” Starši bi proti temu ogorčeno protestirali, da se izgube otroka ne da kompenzirati. Če bi v to resnično, brez izjeme verjeli, potem ne bi nikdar vplačali zavarovalnine, te hrbtne plati loterije na nedoločljivo tanki črti med eksorcizmom in self-fulfilling prerokbo. Podstat vsega tega je neka druga vera – vraževerje. Borgesovsko1 rečeno: zamisliti si, preigrati grozoto, da bi se jo s čarovnijo odvrnilo. “Če bom zavaroval otroka, se mu ne bo nič zgodilo. Toliko sem pripravljen plačati za blažen mir.”

Vseeno ne gre za daritev na slepo. Kot vsaka reklama tudi zavarovalniška reklama ne reklamira zgolj specifične zavarovalnice in njenega produkta, temveč ustroj sveta. Integralni paket zavarovanja reda stvari. Vzorni državljan plačuje zavarovalnino (pavšal) v pričakovanju, da aparati (policija, sodstvo, mediji, šola, vojska …) poskrbijo, da bo deklica z balonom bivala, radostno skakljala v balonu varnosti. Na ta način, pobožno še bolj kot vraževerno, predpostavlja neznansko zmožnost nadzora. Absolut nadzora. V to je pripravljen verjeti, to je pripravljen sprejeti v zameno za neskončno nedotakljivost lastnine alias otroka.

Predsedniški kandidatje kot zavarovalniški agentje tako prodajajo police. Lahko bi jim rekli tudi policaji.

Arcade Fire – City With No Children

  1. Skrivni čudež: “Potem je pomislil, da se resničnost ponavadi ne sklada s predvidevanji; s sprevrženo logiko je umoval, da si lahko predvidimo kakšno nadrobnost zato, da se ne bi zgodila. Z vero v to krhko čarnost si je zamišljal, da se ne bi zgodili, grozljive prizore; nazadnje se je zbal, da bi utegnili biti preroški.” []


Tags: We are Trash

Stuck Together

Jacques Rancière, Emancipirani gledalec: “Beseda konsenz dejansko pomeni mnogo več kot zgolj ‘moderno’ obliko vladanja, ki daje prednost strokovnemu mnenju, arbitraži in pogajanju med ‘socialnimi partnerji’ ali različnimi tipi skupnosti. Konsenz pomeni soglasje med čutom [sens] in smislom [sens], se pravi med načinom čutne prezentacije in interpretativnim režimom njenih danosti. Pomeni, da ne glede na razhajanja med našimi idejami in stremljenji zaznavamo iste stvari in jim dajemo iste pomene. Kontekst ekonomske globalizacije vsiljuje tako podobo homogenega sveta, v katerem je naloga vsakega nacionalnega kolektiva prilagoditi se danosti, na katero nima vpliva, tej danosti prilagoditi svoj trg dela in svoje oblike socialne zaščite.”

Jacques Rancière, Nelagodje v estetiki: “Konsenz je ena izmed poglavitnih besed, ki zaznamujejo naš čas. Vendar pogosto zmanjšujemo njegov pomen. Nekateri ga zvajajo na globalno soglasje vladnih in opozicijskih strank glede pomembnih nacionalnih interesov. Drugi ga vidijo širše kot nov slog vladanja, ki daje pri razreševanju konfliktov prednost razpravi in pogajanjem. Vendar konsenz pomeni mnogo več: označuje način simbolne strukturacije skupnosti, ki iz politike odstrani tisto, kar tvori njeno osrčje: nesoglasje. Politična skupnost je strukturno razdeljena skupnost – ne le na interesne skupine ali divergentna mnenja, ampak razdeljena v razmerju do sebe. Politično ljudstvo ni nikoli enako vsoti populacije. Vsekakor je oblika dodatne simbolizacije glede na kakršno koli štetje populacije in njenih delov. Ta oblika simbolizacije pa je vedno sporna. Klasična oblika političnega konflikta zoperstavi več ljudstev znotraj enega samega: obstaja ljudstvo, ki je vpisano v obstoječe oblike prava in ustave; tisto, ki ga uteleša država; tisto, ki ga to pravo ne pozna ali katerega pravic država ne priznava; tisto, ki v imenu neke druge pravice zahteva svoj vpis v red dejstev. Konsenz pomeni redukcijo teh ljudstev na eno samo, identično preštetju prebivalstva in njegovih delov, preštetju interesov globalne skupnosti in interesov delov skupnosti.”

Frank Zappa – Stick Together



Tags: We are Trash