Tag Archives: Tilen Artač


Keeping Up with the Vardashians

Note to ourselves: don’t underestimate normie channels ever again.

Hosta je kraj zaklinjanja. Da bodo odšli v hosto, pretijo tako naši očetje kot Miha Šalehar. Paranoja je, bi rekel dežurni intelektualec med nami, afektivni odziv na viralne čase, v katerih eskalirajoča spirala kapitalistične produkcije čedalje bolj pritiska na sleherno fizično in pojmovno ločnico, ki organizira naš družbeni svet. Paranoja brani te meje, naj gre za meje moške identitete ali Štajerske.

Sublimna Vardi v interpretaciji Igorja Bračiča in Tilena Artača za Kaj Dogaja sprva še najbolj spomni na film Le roi de l’évasion Alaina Guiraudieja, kjer se moški podeželskega mesteca dobivajo v hosti, da bi zaužili gomolj doo-root. Ta deluje kot “agens kaosa”, napumpa jih z “manično energijo in libidom”. Orgij ni ne konca ne kraja.

Kot piše George Mosse, je bila homoerotičnost tradicionalno dejavnik nacionalnega preporoda, pri čemer je bilo ključno poudarjati razliko med njo in homoseksualnostjo. Medtem ko naj bi prva katalizirala platonično ljubezen, ni slednja mogla biti nič drugega kot manifestacija najnizkotnejših nagonov.

Bračič in Artač zabrišeta to mejo. “Ker naše želje so nezakonite.” Default normie komedije je homofobičnost, zato je toliko presunljiveje naleteti na nekaj, kar se temu upira. Oziroma, še bolje, kot poreče sam zalagasper original: “Jaz grem s tokom in se mu upiram.”

Gre za nežne opise silovitih čustev, kot nekje svojo filmsko metodo opiše François Truffaut. Oziroma še raje, ker bi v tem ekosistemu hoteli zagledati kakšno žensko, gre za vardo, kot bi jo uprizorila Agnès Varda (denimo v slogu dokumentarca Paberkovalci in paberkovalka).

Worlds colliding, a bridge too far? Niti približno. Kot na čudovito neroden zapiše revija Reporter: “V resnici je beseda Hereward germanskega oziroma anglosaškega izvora. V stari angleščini namreč pomeni /…/ oboroženo stražo. Od tod tudi angleški priimek Harvard. Znan je Anglež John Harvard (1607-1638), ki se je preselil v Severno Ameriko in po katerem se imenuje slovita ameriška univerza Harvard.”

Varda in Harvard, z ramo ob rami, v času ko, kakor zapiše Benjamin Bratton, “pravo izgublja proti tehnologiji in besede izgubljajo proti številkam”.