Skrajšana verzija za čefurja je fur.
Nekoč so bile furije aka erinije, boginje maščevanja. Utelešale so prekletstvo, ki je viselo nad storilci zločinov, njihovega srda pa so se vsi bali.
V Ajshilovi tragediji Evmenide, zaključnem delu trilogije Oresteja, so furije za petami Oresta, ki je umoril mater Klitajmnestro in njenega ljubimca.1 Preden ga raztrgajo, posreduje Atena, boginja civilizacije, a bogami i modrosti, vzpostavi prasodišče in na dokaj zmontiranem procesu (mešanica groženj, podkupnin in naknadnih glasov) je Orest oproščen. Na ta način naj bi starodavne zakone zob-za-zob prelivanja krvi nadomestila demokratična vladavina prava.
Atena pri tem ukroti tudi same furije, poslej jih kličejo evmenide (dobrosčne, prijazne, mile). Atenci se jih več ne bojijo, temveč jih spoštujejo.
Še več, evmenide poslej režirajo filme, pišejo kolumne, predvsem pa romane, ki serijsko dobivajo nagrade in so prevedeni v številne jezike.
- Ta sta poprej umorila Orestovega očeta Agamemnona, ker je žrtvoval hčer Ifigenijo itd. [↩]