Tag Archives: Zombie Nation

Zmedene glave imajo jasne cilje. Will will will, kill kill kill. Breivik iz dežele Mrtvega snega vse pobrka, socializem, komunizem, socialdemokracijo, liberalizem itd., in potem vseeno izbere prave tarče (teroristi so vendarle simbolisti), socialdemokratsko mladino, ob čemer se določena filozofska misel mora namuzniti, tista, ki velja za radikalno, ne skrajno, tista, ki ne neha naglašati, da je socialdemokracija izumila koncentracijska taborišča ali da vselej ukaže streljanje, ko beda izstopi iz svojega geta.

Neonaci je največja pretnja demokratičnemu življenju, poreče medijska/akademska/političnokorekcijska/sredinarska realiteta, ki tudi sama ne loči med socializmom, komunizmom, socialdemokracijo, liberalizmom itd. Tako se pridni šolarji spravljajo nad delikvente, favorizirana metoda ostaja denunciranje, in za to prejemajo štipendije, subvencije, magisterije in doktorate, predavajo na fakultetah, konferencah, seminarjih, zborovanjih, podajajo mnenja in vselej vmesna (čeravno vnaprej odločena) poročila, sestavljajo referate, izvajajo raziskave na inštitutih, so dejavni v odborih in komisijah in svetovalnih organih, vselej na preži, vselej tako barometrični, naježena koža demokracije. Neonaci kot centralni problem dobavlja kariere, ugled, standard tistim, ki zagotavljajo tolerančni standard, centralno zavzetim in ogrevanim, vsaj nekaj, da kompenzira to nenehno izpostavljanje nevarnosti. Včasih je v njihovih skovikih “fej, to” mogoče začutiti prizvok hvaležnosti. Hvala ti, ker si, neonaci. Pripisujejo mu veliko avtorstvo in si potem delijo tantieme. On pa ni honoriran, jasno, ko ni drugega kot ništrc, izgubljenček, iznad niča ga drži le njegov nebodigatreba. Toda nihče ne poreče, da je neonaci faza, stvar adolescence, epizoda odraščanja, vaja v sovraženju, katerega problem je le v tem, da je napačno usmerjeno, drži, kak primerek doraslosti, dozorelosti nikdar ne doseže, a če jo, se neonaci prelevi v navadnega, normalnega, nedolžnega državljana, uslužbenca, tega nevpadljivega, zmernega, vzornega, ravnoprav fašista, ki ga prepoznaš po tem, da ima na vse zmeraj pripravljen odgovor: “Doma imam družino, otroke. Nisem mogel, ne morem ravnati drugače.” Nobene dileme. Če bi dilema obstajala, bi obstajala tudi odločitev.

Neonaci, le še ena trač tema kulta mladine in tetkastih omizij.