Če se sedaj malce ozirem na spodnji izbor, si ne morem kaj, da se mi ne bi zdel kar malce preveč predvidljiv; a kaj, je vsaj iskren. (Navajati imena novih bendov izključno zaradi kula je pretencioznost, ki se našemu imenu ne pritiče, kajne?) Častne omembe v 2008 si zalužijo še Bon Iver, Lightspeed Champion, Hercules & The Love Affair, Vampire Weekend, ki sem se jih malce zapoznelo lotil šele pred kratkim, in verjetno še kdo; Late Of The Pier smo medtem med najtaboljšejše uvrstili že lani. (Še drobna tehnikalija: komade naložite na disk z desnim klikom na link + save as.)
MGMT
Brooklynski duet, ki ga je prineslo na površje v 2008 je eden izmed tistih redkih bandov, ki jim uspe očarati tako singalonga željne mase poslušalcev kot tudi zahtevnejše poslušalce, kljub temu, da slednji po navadi apriori zavračajo izbiro prvih. MGMT sta s svojo himnično spevnostjo ter besedili, ki odlično napajajo najstniške rockstar sanje, a pri tem ne posegajo po patetiki, nedvomno odkritje lanskega leta, komad Kids pa zame brez dvoma najmočnejši audio generator spominov na lansko poletje.
TV On The Radio
2008 je bilo dobro leto za Brooklyn med drugim tudi za to, ker so se ponovno prebudili belo zveneči, statistično zgolj po zaslugi Davea Siteka interracial, TV On The Radio. Nadvse prefinjena, a udarna zvočna zavesa albuma Dear Science, je na deponijo vsaj dostojno priklicala spomin na izjemnost Return To The Cookie Mountain. Ne le to, pustila je vtis bolj skladne in tekoče celote od kultnega predhodnika.
Foals
Ko sem sem sprva slišal za math-rock, zvrst, ki bi naj povzela godbo fantov iz Oxforda, sem se zmrdoval nad obsesijo predalčkanja, zelo očitno prisotno pri glasbenih novinarjih. Nekaj mesecev kasneje sem ugotovil, da je matematika dejansko v samem bistvu zvoka Foalsov. Antidotes je simetričen, čvrst, homogen in natančen album, Foals pa band, ki v živo ne zataji, ampak s studijsko doslednostjo le še pridobi na izrazu.
Metronomy
Čeprav je bilo 2008 tudi leto Hot Chipovega Made In The Dark, ki je v preteklem letu na smetišču izpolnil svojo kvoto predvajanj, je album Nights Out Brightonskega one-man-tria Metronomy rezal malce ostreje. Navihane melodije, nagajivi poskočni ritmi in primerno inovativen elektronski aranžma. Quirky to the bone.
Sebastien Tellier
Če bi mi leto nazaj kdo dejal, da se bo med letošnjimi naj 5 znašel album Evrovizijskega izvajalca, bi mu najbrž svetoval naj drastično poveča vnos drog. A vendar je bradati Parižan tisti, ki je našel pot iz Evrovizijske votline, se vrnil, da bi o njej povedal ostalim, in bil kamenjan. Čeprav Sexuality s kuliso ambientalne komercialne glasbe, podobno tisti, ki boleče boža vaša ušesa, ko čakate v vrsti na liniji za taksi, na trenutke zveni malce ironično, gre za album, ki v imenu popa na novo osmisli sintetiko.
Leave a Reply