Poletje v Shellu

Poletje v školjki morda premore najbolj zastrašujoč uvodni prizor v zgodovini slovenskega filma. Prve pol minute se iz zračne perspektive (perspektive helikopterja, ki je danes perspektiva drona) soočimo s popolnim opustošenjem, naslednje pol prikazuje mesto duhov. Kakšna vojna, kakšna kataklizma se je zgodila? Puščava solin, puščava morja, razdejane stavbe, razvrelo, razbeljeno sonce globalnega pregretja (ali tipično prerazsvetljeni slovenski videospot ali rip razbeljene VHS kopije), zravnanost z zemljo, čisti ničes oziroma nič, kar bi nakazovalo, da človeštvo še obstaja. Propad biosfere. Postapokaliptična krajina iz Mad Maxa ali Waterworlda. V najboljšem primeru je preostala le še vojna za presahle resurse.

Da, v nekem drugem Poletju v školjki bi naleteli na nafto. Poletje v Shellu. Gladek prostor solin ni nujno raven, premore valovanja kakor morje, premore vrtine, vrtince, vrelce, brizge, erupcije. Prva nahajališča nafte v ZDA v zgodnjem 19. stoletju so ravno v solinah. Nafta in zemeljski plin sta stranski produkt, ki so ju iz zemlje izčrpali skupaj s slanico in so ju v tem času še dojemali kot nadlogo. Hrvaška si obeta, da bo postala mala Norveška, v Jadranu naj bi se nahajale gromozanske zaloge, še več, ena izmed lokacij naj bi bil tudi Piranski zaliv, pod kamnolom na hrvaški strani, torej v neposredni bližini solin. Po drugi strani je Sloveniji iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano skladno s 1. členom zakona o rudarstvu. Bi, sledeč okoljevarstvenemu imperativu, Tomaž and the gang nasprotovali postavljanju naftnih ploščadi in bi se motoristi povezali s Hrvati? Ali še odločilneje, na katero stran bi stopil Tomažev oče, gospodarstvenik? Nafta bi sredi zaliva naplavila otok, Dubaj ali Las Vegas.