Veš, poet, njihov dolg?

Rent-a-Poet je novonastala platforma, ki je v prekarnem položaju pesnikov in pesnic zaslutila poslovno priložnost1. Kljub pesniškim avtodeklaracijam dela na tem, da bi bila od njih spet kakšna – kakršnakoli – korist. Rent-a-Poet omogoča natanko tisto, kar pravi, in to ob sleherni priložnosti. Vaša mladostnica piše pesmi in bi ji blurb uveljavljenega 3.000-letnega poeta odprl vrata nepovrata? Check. Si hočete svoj rojstni dan ali babičin pogreb poživiti z branjem verzov? Check.

Na voljo so tudi rougher opcije za manj etablirane poete in poetese: kulturi ne tako naklonjene stranke si lahko za fantovščino priskrbijo pesnika kot nadomestnega ženina in na njem – med poetičnimi variacijami Podvodnega moža – oddelajo vse postaje križevega pota. Kritične pesnice lahko nastopajo na IT dogodkih, menedžerskih kongresih, srečanjih poslovnih sekretark itd., in sicer v duhu tiste Adornove krilatice: “politična naivnost, ki bi tem, katere Brecht napada, izvabila le nasmešek, saj se pred tako trapastim sovražnikom nimajo česa bati.” Možnih scenarijev je seveda neomejeno in navedeni so le najbolj borni med njimi. Rent-a-Poet si jih tako ali tako ne kani izmišljevati ali jih kakorkoli drugače prejudicirati, za to bo poskrbelo življenje samo aka trg.

Platforma izhaja iz dokaj realistične ocene, da so pesniki in pesnice nekje vmes postali komiki, jokerji iz rokava, pri čemer je vprašanje intencionalnosti povsem nepomembno. V tem smislu je Rent-a-Poet sicer komercialna platforma, vendar z izrazito socialno noto. Pravzaprav ne pravi drugega kot: če se že smejimo na njihov račun, čemu nam pesniki in pesnice tega ne bi zaračunali?

V primeru da bo poskusna platforma uspešna, je v načrtu njena širitev na vse kulturnike oziroma samostojne kulturne delavce.

1. you know, calling it neoliberalism doesn’t make it go away [↩]