Po snežaku Big Head Energy iz januarja 2013 je tokrat na Trgu republike zasijal še Big Dick Energy. Smetnjaku, odkrito, v gesti ni uspelo videti drugega kot poklon vladi in velikemu vodji. Konec koncev je v stavbi nasproti dan poprej zunanji minister Anže Logar nezadržno izkazoval to isto energijo in vladi naklonjenega karikaturista navdahnil do mere, da je opozicijo po batinah upodobil z raztrganimi hlačami na riti (Big Szájer Energy). JJ jo je šeral s kopico smajljijev. Logarjev veličastni vtis je kazila zgolj čisto drobna malenkost: nenehno drsenje kondoma, tj. maske z nosu. Kljub vsemu temu je bil monument – domnevno v imenu čistosti, kreposti, spodobnosti, skratka, decency porn – kaj hitro odstranjen, postavljena pa tudi straža, da ne bi zrasla še kakšna ideja.
Tomaž Voljč je pod našo objavo neprepoznanega action paintinga na fasadi kulturnega ministrstva komentiral, da je šlo v primeru snežnega orjaka tudi za reenactment neke slike Salvadorja Dalíja, na kateri so – enkrat za spremembo – zadeve erektirane. Referenca ne bi mogla biti boljša. Leta 1939 so Dalíja izključili iz nadrealistične druščine, razlog je bilo med drugim “slavljenje hitlerjevskega fašizma”. Fasciniranosti in obsedenosti s tem ni bilo konec, vrhunec je morda slika Hitlerjeva enigma, podoba nekako obgrizenega, slinečega, na vejo zataknjenega črnega telefona nad krožnikom, na dnu katerega leži ocufana Adolfova fotografija. “O Hitlerju sem pogosto sanjal kot o ženski,” je dejal Dalí. “Prevzemalo me je njegovo meso, ki sem si ga zamišljal bolj belega od bele.” In še: “Nisem videl razloga, zakaj bi vsem in vsakomur prenehal razlagati, da je Hitler zame utelešal popolno podobo velikega mazohista, ki bo sprožil svetovno vojno zgolj zato, da bi užival v porazu in se zakopal pod ruševinami.” Janša precej verjetno ni moška lezbijka, kot je bil Dolfe, toda slednja poved ga še vedno odlično zadane.
Luka Mesec je v včerajšnjem govoru v parlamentu omenil “premajhne ege”. Dober izgovor za tisti čudoviti pasus iz Salingerjevega zenovskega romana Franny and Zooey, ki vključuje celo opazko glede pisanja poezije, nudge nudge wink wink (jebatga, slovenski prevod je v knjižnici): “You keep talking about ego. My God, it would take Christ himself to decide what’s ego and what isn’t. This is God’s universe, buddy, not yours, and he has the final say about what’s ego and what isn’t. What about your beloved Epictetus? Or your beloved Emily Dickinson? You want your Emily, every time she has an urge to write a poem, to just sit down and say a prayer till her nasty, egotistical urge goes away? No, of course you don’t! But you’d like your friend Professor Tupper’s ego taken away from him. That’s different. And maybe it is. Maybe it is. But don’t go screaming about egos in general. In my opinion, if you really want to know, half the nastiness in the world is stirred up by people who aren’t using their true egos. Take your Professor Tupper. From what you say about him, anyway, I’d lay almost any odds that this thing he’s using, the thing you think is his ego, isn’t his ego at all but some other, much dirtier, much less basic faculty.”
Morda je bila odstranitev spomenika vladi obračun z natanko tem uvidom.
Leave a Reply