Preden Smetnjak leže k prisilnemu poletnemu počitku in zahrusta na soncu, vas skupaj s podporo Zavoda Kru kolektiviziramo še zadnji petek v tej sezoni. Slovo bo glasno, zloglasno.
Paul Chambers začne s plesno elektroniko v zgodnjih devetdesetih, njegova prva izdaja se zgodi na Gigolo Records, kjer mu DJ Hell izda komad z naslovom Bitter Cliché. Preden se za nekaj let povsem umakne, sledi še Snowing In Moscow na Feinwerk Records. Nekaj časa nato prebije v osami med analognimi skrinjami. Nekje vmes izroči par demo posnetkov sokrajanoma iz Genta, bratoma Dewaele iz Soulwax/2ManyDJs: Paul postane del družine. Preden se odloči za naslednjo izdajo, ju še dve leti kot predskupina spremlja na turneji. Da je svoje gradivo spet pripravljen deliti, se odloči šele lansko leto. Njegova druga prva izdaja Yeah, Techno!, rušilni koncentrat big-room-mind-fuck techna, na mah postane mantra indie plesišč. Še preden komad skupaj s Soulwax remiksom izide pri Phantasy Sound, založbi Erola Alkana, ga neutrudno nažigavajo šefi, od The Chemical Brothers do Tige in Mr. Oiza. Yeah, Techno! postane himna poletja, številni glasbeni blogi pa ga razglasijo za dancefloor komad leta. Sledi trda preizkušnja: Paula za njegov prvi uradni remiks najame Boys Noize. Chambers ne zataji, pod njegovimi prijemi postane udarnost Boys Noize še bolj intenzivna. Nato se loti remiksanja in do živega izvijači Goose, Étienna de Crécyja in Sound of Stereo ter skupaj s Shinichijem Osawo uglasbi pressure cooker z naslovom Singapore Swing. Pred težko pričakovano naslednjo samostojno izdajo se Paul in njegovih 30 kil analognih sintov, ritem mašin in ostale opreme, s katerimi roma naokoli, ustavi v Smetnjaku.
Beware! This is no chamber music. This is the Chambers sound.
