Tole bo zvenelo maostično: ta družba ne potrebuje sprave. Potrebovala bi več delitev – vendar drugačnih delitev.
Agitator (eden ustanovnih članov Foruma 21) na Smetnjakovem fb pod zgornji meme prilepi domobransko pesem Moja domovina. Verjamemo, da si pri tem misli, kako domiseln je, a verjamemo tudi, da ne ve, da pri tem igra vlogo useful idiota, po kateri v teh krajih sicer najbolj slovi nesojeni1 predsednik republike Borut Pahor.
Delitev na partizane in domobrance nas ne zanima2, zanima nas delitev na kompatibilne in nekompatibilne z danim redom stvari. V ta namen ne beremo političnih analiz v časopisih, raje gledamo bannerje in billboarde, raje razbiramo sezname pokroviteljev. Oglejmo si, kdo je podprl 1. festival slovenske domoljubne pesmi.
Če bi dejansko premogli dva bloka, le kako bi se moglo zgoditi, da bi “janšistični”, “domobranski” festival sponzorirali podjetji, kot sta Studio Moderna ali Riko?
Studio Moderna je koncern, ki je že v devetdesetih ugrabil program TV Slovenija z omniprezentnim Top Shopom, s čimer je obveza plačevanja naročnine postala zaničevanje državljanov. Le kaj nas je v krasni novi svet uvajalo bolje od Kosmodiska, Dormea in Boogie ribe? Ustanovitelj Sandi Češko je menda najbogatejši Slovenec ter član upravnega odbora Foruma 21, ki – v skladu z ustaljeno, medijsko podprto politično delitvijo – naj ne bi bil podpornik J. J., poetično navdahnjenih brigadirjev, RKC itd.
V upravnem odboru Foruma 21 je tudi Janez Škrabec, direktor družbe Riko. Kot mecen t. i. visoke kulture je ena najuglednejših figur pri nas. Pri tem kaže odmisliti, da je ta ista kultura vrhovni reproduktivni organ obstoječega stanja in gledališki paravan za uvažanje ruskega plina in drugih tokov, s čimer nista mišljena, kot brezupno naivno fantazirajo janšistični sledniki, srp in kladivo, marveč avtoritarni kapitalizem, ta menda prihodnost vseh nas.
Med drugim igra Škrabec zanimivo vlogo v zadevi Intereuropa (prodaja logističnega terminala Čehov v Rusiji), v kateri je ribaril skupaj (oba sta iz Ribnice) z Andrejem Lovšinom, Janševim “prijateljem iz trgovine z orožjem”, kot se izrazi Mladina, ki se – v tem primeru in drugih – tako rada znaša nad slednjim in je toliko prizanesljivejša do prvega3.
Ne potrebujemo in ne pričakujemo, da bi bilo karkoli od tega dokazano na sodišču. Nič se ne skriva, vse je transparentno. Da se terminal imenuje enako kot dramatik, ki je filigransko obračunaval z buržoazijo in postal del njenega kanona ter ga lahko danes brez zadrege citira vsaka žurnalistična groupie ali sponzoruša, je prikladna ironija. “Buržoazija ima rada tako imenovane ‘pozitivne’ tipe in romane s srečnimi konci, saj vzbujajo občutek, da je mogoče pridobiti kapital in ohraniti nedolžnost hkrati, biti zver in srečen obenem.” Dragi Čehov, tudi tvoji nesrečni konci se jim ne zataknejo v grlu. Ploskajo ti v prepričanju, da ne govoriš o njih, temveč tistih drugih.
