Slednje odstavke sem nameraval spisati nekje po novem letu, ko bi tale seznamčič imel morda malce več pomena. Kakorkoli, s prvim četrtletjem 2k9 za hrbtom, bom v naslednjih vrsticah poizkusil napovedati heroje 2009 ali tiste, ki bi si to zaslužili postati.

White Williams
Ko sem pred časom prisostvoval nadvse obskurnemu live act omenjenega pobalina, (njegovo zasanjano pomanjkanje strukture, ki mi je v glavi risalo vzporednice s filmi Davida Lyncha in je v trenutku popolnoma spraznilo plesišče) sem hitro uvidel, da ima fant nekaj posebnega. Njegova studijska produkcija je sicer manj razštelana in čvrstejša, kar pa na njeno všečnost nima vpliva.

White Williams – New Violence

Simon Bookish
Simon Bookish je Jarvis Cocker v sodobneje spolirani ikebani. Ekscentrična lucidnost, ki sije od angleškega maverika, je nekaj, kar sem v zadnjem času pogrešal. Njegova čudaškost, ki so jo nekateri otoški mediji označili kot nadležno, v moji glavi zveni nadvse žlahtno.

Simon Bookish – Synchrotron

Dolby Anol
Škotski duo, katerih ime v pravem angleškem dialektu sumljivo spominja na dvojni anal, je prispeval enega bolj inovativnih 4/4 vtisov v zadnjem času. Njuna kaotičnost kani v kratkem razdejati tudi plesišče naše najljubše kleti. 21. marca namreč prihajajo v goste Sindikatu (še enkrat čestitke za booking – krajši intervju tule).

Farley Jackmaster Funk – Love Cant Turn Around (Dolby Anol remiks)

Congorock
Italija gori! Po The Bloody Beetroots in Crookersih (slednjim, roko na srce, že malce pojenja sapa), so nam sedaj dali še Congorock. Podobno kot omenjena dueta je tudi Rocco na strani elektroidnega jacking housea, vendar s to razliko, da se v širokem loku izogne nadležni repeticiji, ki se sicer rada prikrade v produkcijo Crookersov, Herve-ja in ostale fidget druščine.

Rex The Dog – Bubblicious (Congorock remiks)

Artwork: KidCAKE, ZEK

Dolžni smo vam še dokumentacijo pustnega potresa, ki za sabo pustil resnično vseobsežno opustošenje. Skupinska hipnoza je tisto sobotno noč kletni keson pripeljala do stanja, ko v nekem trenutku več nisem čutil bremena telesa. Naslednja stvar, ki se je spomnim je, da sem se po dolgem času zbudil srečen. Hvala vsem, ki ste se skupaj z nami razlivali po prostoru. Fotke na strani od K4, zvočni zapis D.I.M.-ovega lomastenja spodaj, naslednji na spisku: Danger!(!!!)

D.I.M. @ Pustni Smetnjak, 21.2.2k9, Klub K4

Hot Chip – Transmission (Joy Division cover)

Če se sedaj malce ozirem na spodnji izbor, si ne morem kaj, da se mi ne bi zdel kar malce preveč predvidljiv; a kaj, je vsaj iskren. (Navajati imena novih bendov izključno zaradi kula je pretencioznost, ki se našemu imenu ne pritiče, kajne?) Častne omembe v 2008 si zalužijo še Bon Iver, Lightspeed Champion, Hercules & The Love Affair, Vampire Weekend, ki sem se jih malce zapoznelo lotil šele pred kratkim, in verjetno še kdo; Late Of The Pier smo medtem med najtaboljšejše uvrstili že lani. (Še drobna tehnikalija: komade naložite na disk z desnim klikom na link + save as.)

MGMT
Brooklynski duet, ki ga je prineslo na površje v 2008 je eden izmed tistih redkih bandov, ki jim uspe očarati tako singalonga željne mase poslušalcev kot tudi zahtevnejše poslušalce, kljub temu, da slednji po navadi apriori zavračajo izbiro prvih. MGMT sta s svojo himnično spevnostjo ter besedili, ki odlično napajajo najstniške rockstar sanje, a pri tem ne posegajo po patetiki, nedvomno odkritje lanskega leta, komad Kids pa zame brez dvoma najmočnejši audio generator spominov na lansko poletje.

MGMT – The Youth

TV On The Radio
2008 je bilo dobro leto za Brooklyn med drugim tudi za to, ker so se ponovno prebudili belo zveneči, statistično zgolj po zaslugi Davea Siteka interracial, TV On The Radio. Nadvse prefinjena, a udarna zvočna zavesa albuma Dear Science, je na deponijo vsaj dostojno priklicala spomin na izjemnost Return To The Cookie Mountain. Ne le to, pustila je vtis bolj skladne in tekoče celote od kultnega predhodnika.

TV On The Radio – DLZ

Foals
Ko sem sem sprva slišal za math-rock, zvrst, ki bi naj povzela godbo fantov iz Oxforda, sem se zmrdoval nad obsesijo predalčkanja, zelo očitno prisotno pri glasbenih novinarjih. Nekaj mesecev kasneje sem ugotovil, da je matematika dejansko v samem bistvu zvoka Foalsov. Antidotes je simetričen, čvrst, homogen in natančen album, Foals pa band, ki v živo ne zataji, ampak s studijsko doslednostjo le še pridobi na izrazu.

Foals – Red Socks Purgie

Metronomy
Čeprav je bilo 2008 tudi leto Hot Chipovega Made In The Dark, ki je v preteklem letu na smetišču izpolnil svojo kvoto predvajanj, je album Nights Out Brightonskega one-man-tria Metronomy rezal malce ostreje. Navihane melodije, nagajivi poskočni ritmi in primerno inovativen elektronski aranžma. Quirky to the bone.

Metronomy – A Thing For Me

Sebastien Tellier
Če bi mi leto nazaj kdo dejal, da se bo med letošnjimi naj 5 znašel album Evrovizijskega izvajalca, bi mu najbrž svetoval naj drastično poveča vnos drog. A vendar je bradati Parižan tisti, ki je našel pot iz Evrovizijske votline, se vrnil, da bi o njej povedal ostalim, in bil kamenjan. Čeprav Sexuality s kuliso ambientalne komercialne glasbe, podobno tisti, ki boleče boža vaša ušesa, ko čakate v vrsti na liniji za taksi, na trenutke zveni malce ironično, gre za album, ki v imenu popa na novo osmisli sintetiko.

Sebastien Tellier – Kilometer

Preden začnem tale za pisca malce nehvaležni, za ležernejšega poslušalca morda priročnejši letni popis, opravimo s formalnostmi: naj bo 2009 masivno kot včerajšnji glavobol (+ :***). Podobno kot lani in navkljub vztrajnemu izginjanju jasne ločnice, bomo popis razdelili na dve kategoriji – klubsko plesišče (plesna elektronska glasba) in vse izven tega. V prvo kategorijo sodijo primerki za katere obstaja velika verjetnost, da jih slišite na Smetnjakovih deponijah, za drugo katergorijo je ta verjetnost malce manjša, a ji pripada višja frekvenca zunaj definicijskega območja kluba. Za razliko od lanskega izbora, bomo tokrat izpostavili pet (tako ali drugače povezanih) aktov (in ne komadov), ki so najbolj zaznamovali preteklo leto. Prav tako se bomo letos izognili ordinalnemu rangiranju le-teh. Ponovno: gre za presek glasbenih preferenc prostosmetarske lože in niti najmanj za poiskus absolutnega vrednotenja glasbe. Začnimo s Smetnjakovim plesiščem; drugi del pride na vrsto v sledečih dneh.

Justice & Soulwax
Najprej si mi je zdelo malce smelo in kar preveč očitno izpostaviti francoske oz. belgijske gigante, a 2008 je videlo prodor omenjenih aktov v širši mainstream. Čeprav nisem čisto prepričan glede pros & cons slednjega, bi bilo pretenciozno reči, da niso tako glasbeni projektili kot oh-tako-rokenrol dokumentarci omenjenih zasedb močno doprinesli k prepoznavnosti scene (kar je verjetno a good thing).

Justice – Phantom Pt. II (Soulwax remiks)

The Bloody Beetroots
Maskirani glavi iz Benetk sta nedvomno odritje lanskega leta. Neutrudna v studiju (več kot 30 remiksov in brdo lastne produkcije samo v lanskem letu) in neukrotljiva za DJ pultom. Jacking elektro punku sta dodala prepotrebno muzikaličnost in proizvedla dramatično udarnost, ki opustoši sleherno plesišče.

The Bloody Beetroots – Cornelius

Danger
Naslednja maškara prihaja iz Marseilla in sliši na ime Danger. Čudežni dečko, ki je John-Carpeter-sint-linije a la Kavinsky spojil z nachoppanimi biti SebastiAna, se je kar se da pribljižal točki, ki iz stališča Smetnjaka predstavlja malodane vrhunec elektronske glasbe. Poleg nenadkriljivega zvočnega izraza francoski mladenič skrbi tudi vizualno plat live actov, ki je ravno prav spastična za Smetnjakovo plesišče (april 09!).

Danger – 19H11

Breakbot, In Flagranti, Aeroplane, Holy Ghost!
DFA-powered disko virus, ki se je v lanskem letu dodobra razpasel, je okužil tudi Smetnjakove (nepo)slušne organe. Poleg njujorške založbe, ki je JFKja in Graingerja prisilila, da sta imenu njune skupine prištela 1979, so zgoraj navedeni štirje strici razlog, da je disko spet zabaven.

Breakbot – Chelsea Inn

Strip Steve
Mlečnozobi Francoz je eden zanimivejših aktov založbe Boys Noize, ki je v 2008 na nek način prevzela primat Ed Bangerja (pustimo Mr. Oizojev Lambs Anger zaenkrat ob strani). Njegov Daft Punk – ish zvok napoveduje (¿sovpada z?) revivial housa v njegovi primarni obliki, seveda v primerno skompresirani, sfiltrirani in zdistorzirani formi.

Strip Steve – You & I